Slovenci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Slovenci
Jurij Vega, France Prešeren, Ivana Kobilca, Jože Plečnik, Ivan Cankar
Vsa populacija
2,5 milijona (ocena)
Regije z večjimi populacijami
Slovenija:    1.800.000 (2002)
ZDA 176.691 (2000) [1]  Italija 83.000 - 100.000 (ocena) [2]  Argentina 30.000 (ocena) [3]  Kanada 29.000 [4]  Avstrija 24.855 [5]  Nemčija 21.759 (2003) [6]  Avstralija 20.000 (1999) [7]  Hrvaška 13.173 (2001) [8] Srbija 5.104 (2002) [9]  Švedska 4.000 (ocena) [10]  Francija 4.000 (ocena) [10]  Madžarska 3.025 [11]  Urugvaj 2.000 - 3.000 (ocena) [10]  Švica 1.601 [12]  Belgija 1.500 (ocena) [10]  Brazilija 1.500 (ocena) [10]  Nizozemska 1.000 - 2.000 (ocena) [13] Venezuela 1.000 (ocena) [10]  Makedonija 403 (1994) [10]  Čile 200 (ocena) [10]  Južna Afrika 100 (ocena) [10]
Jeziki
slovenščina
Religije
Prevladujejo rimokatoličani (66,6%), nekaj je tudi protestantov (0,9%) - od tega evangeličanov (0,8%), pravoslavcev (0,2%), muslimanov (0,2%). 3,9% je vernih a ne pripadajo nobeni veroizpovedi. Ateistov je 11,4%. 16,7% je neopredeljenih.[14]
Sorodne etnične skupine
drugi Slovani

Slovénci so evropski slovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (2 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem v južni Avstriji (50.000), na Hrvaškem (25.000) in Madžarskem (6000).

Slovenija ima po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (RS) 1.996.370 prebivalcev, od tega 45.226 tujcev (31.3.2004). 30.812 slovenskih državljanov prebiva v tujini. Državljanov RS, ki imajo v RS stalno ali začasno prebivališče, vendar so že več kot leto odsotni zaradi prebivanja v tuji državi (zdomci) je 17.635 (vir: popis prebivalstva RS 2002). V drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah je rojenih 181.400 slovenskih državljanov; v Nemčiji 12.400, v Avstriji 5.700.

Manjšine: v Avstriji se je na Koroškem za Slovence (po narodnosti) opredelilo 12.586 avstrijskih državljanov (vir: Volkszählung in Österreich, 2001), slovenska manjšina obstaja tudi v Italiji, kjer bi naj bilo okoli 100.000 Slovencev.

Slovenci spadajo v najseverozahodnejšo skupino južnih Slovanov, govorijo slovenščino.

Veliko Slovencev živi med drugim drugod po Evropi, v ZDA, Kanadi, Argentini, Avstraliji in celo na Japonskem, v Južnoafriški republiki ali na Madagaskarju. V Nemčiji živi 19.400 slovenskih državljanov, največ (7.787) v zvezni deželi Baden-Württemberg (vir: Statistisches Landesamt Baden-Württemberg, 2002).

[uredi] Alpski Slovani v zgodnjem srednjem veku

Naselitev Slovanov na današnjem slovenskem etničnem prostoru je potekala v dveh naselitvenih valovih. Prvi val, ki je prišel s severa, je datiran okoli leta 550. Ti Slovani so pripadali zahodnoslovanski jezikovni skupini, prihajali pa so s področja Moravske.

Drugi, pomembnejši naselitveni val, ki je prišel z jugovzhoda, je datiran po letu 568, ko so se z današnjega slovenskega ozemlja v Italijo umaknili Langobardi. V izpraznjeni prostor, ki so ga deloma še naseljevali ostanki romaniziranih staroselcev, so se začeli naseljevati Slovani, ki so na to območje prodrli s pomočjo Avarov.

Ob slabitvi avarske oblasti nad Slovani v Vzhodnih Alpah in Panoniji se je na prostoru južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna krajina Slovanov (marca Vinedorum) s svojim knezom. Med letoma 623 in 658 so bili Alpski Slovani združeni pod kraljem Samom v t.i. Samovi plemenski zvezi. Ta zveza je po Samovi smrti propadla, neodvisnost pa je ohranila plemenska kneževina na območju današnje avstrijske Koroške, imenovana Karantanija.

[uredi] Alpski Slovani v Frankovskem in Svetem rimskem cesarstvu

Zaradi vse hujšega pritiska Avarov na Karantanijo iz vzhoda je ta sprejela zvezo z Bavarci leta 745 in pozneje je priznala tudi Franke kot svoje vladarje, v 8. stoletju pa je počasi prevzela krščansko vero. Zadnja kneževina v tem obdobju je bila Kocljeva kneževina v Panoniji, ki pa je zgubila svojo samostojnost leta 874. Po porazu Avarov pri Augsburgu leta 955 izloči cesar Svetega rimskega cesarstva Oton II. Karantanijo iz Bavarske z ustanovitvijo Koroške vojvodine leta 976. Okrog Koroške se je na meji cesarstva oblikoval tudi venec mejnih grofij: Karantanske marke, Podravske in Savinjske marke ter Kranjske.

[uredi] Razvoj slovenskega naroda

Prvi zapisi v slovenščini so Brižinski spomeniki, ki so tudi najstarejši ohranjeni latinični zapis v kateremkoli slovanskem jeziku. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke Möll (slovensko Bela ali Mela), danes na avstrijskem Koroškem.

Izraz Slovenec se je verjetno pojavil šele po letu 1000, vendar je enoznačen pomen dobil šele v 19. stoletju, ko je slovenščina iz češčine prevzela besedo Slovan za označevanje vseh Slovanov. Dotedaj je namreč izraz Slovenec lahko pomenil Slovence ali Slovane.

Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju reformacije, kot moderen narod pa po prevladujočem prepričanju šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.

[uredi] Razvoj slovenskega narodnega vprašanja pod avstrijsko oblastjo

[uredi] Slovenci in jugoslovanstvo

[uredi] Razvoj slovenske državnosti v času od 1918 - 1992

[uredi] Slovenci v tujini

• Ameriški Slovenci: po popisu iz leta 2000 176.691 Američanov navaja slovensko poreklo ^[15]
• Argentinski Slovenci
• Avstralski Slovenci
• Koroški Slovenci
• Slovenci v Italiji
• Kanadski Slovenci
• Madžarski Slovenci

[uredi] Glej tudi

• demografija Slovenije,
• seznam Slovencev
• seznam Slovanov
• seznam narodov
• seznam plemiških družin na Slovenskem

[uredi] Opombe in sklici

Ta članek s področja sociologije je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.