Neskončnost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Neskônčnost, navadno označena s znakom , je lastnost ne biti omejen ali ne imeti mej. Neskončnost je navadno določena kot nekaj kar nima mej v prostoru in času. V praksi se pojem uporablja predvsem v matematiki, kjer računanje limite, ko gre neka količina x proti , pomeni, da si lahko vedno izmislimo še večji x od nekega izbranega.

[uredi] Neskončnost v matematiki

Gabrielov rog ali Torricellijeva trobenta, geometrijsko telo, ki si ga je zamislil Evangelista Torricelli, ima neskončno površino vendar končno prostornino.

Moči nekaterih množic niso končne - recimo že množica naravnih števil, N = {1, 2, 3, ... } ali množica sodih števil S = {2, 4, 6, ... }.

[uredi] Neskončnost v fiziki

Za naše Vesolje ni jasno ali je končno ali ne. Einstein je sicer v anekdoti dejal:

 »Samo dve stvari sta neskončni: vesolje in človeška neumnost - ampak za vesolje nisem povsem prepričan.«

[uredi] Neskončnost v jeziku

Izraz uporabljamo tudi v vsakdanjem jeziku: Predavanje se je vleklo v neskončnost.

[uredi] Glej tudi

• absolutna neskončnost
• infinitezimal
• Neskončnost

[uredi] Zunanje povezave

Neskončnost je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.

Ta članek o filozofiji je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.